Ponekogas ke doagam vo tvojot son
kako dalecen i necekan gos
ne ostavaj me nadvor na patot
vratite ne gi zatvaraj
ke vlezam tivko
krotko ke psisednam
ke go vperam pogledot vo mrakot
za da te vidam
a togas koga ke se zasitam gledajki te
ke te baknam i tiho necunjo
ke si zaminam
There are no comments yet.
Leave your comment, start the discussion!