Vistinata talkala po ulicite, sosema gola, kako vo denot koga se rodila. Nikoj ne sakal da ja pusti vo svojot dom. Sekoj sto ke ja sretnel se plasel od nea i begal. Eden den vistinata povtorno skitala po ulicite zamislena i tazna.Bila ogorcena i dodeka skitala ja sretnala prikaznata.
Prikazna bila nakitena i oblecena vo mnogu raskosni i svetkavi alista.
Sekoe oko voshituvalo na nea, togas prikaznata ja prasala vistinata: kazi mi pocituvana prijatelke, zosto si tolku tazna i zamislena i skitas vaka po ulicite?
Togas vistinata odgovorila: Mnogu mi e loso, stara sum i vo godini nikoj covek ne saka da me zeme i da znae za mene.
Na ova prikaznata odgovorila: Pricinata sto ljugeto ne te sakaat ne e zatoa sto si stara. I jas sum stara i kolku sto postara stanuvam tolku poveke ljugeto sakaat da bidat so mene i poveke se voshituvaat na mene. Vidi sakam da ti ja otkrijam tajnata na ljugeto: Tie sakaat koga nekoj e nakiten i barem malku oblecen. Ke ti dadam malku od moite alista i ke vidis deka ljugeto i tebe ke te sakaat.
Vistinata ja slusnala prikazna i se oblekla malku vo nejzinite alista.
Ottogas vistinata i prikaznata odele zaedno niz svetot i bile sakani od ljugeto.

Patīk 3